Katarina med intervjujem

Včeraj pozno popoldne je bila na ljubljanskem gradu svečana prireditev ob začetku predvajanja nove dnevne nadaljevanke Televizije Slovenija, z naslovom Strasti, ki bo na sporedu od ponedeljka do petka ob 18:25.

Po uvodnem pozdravu simpatične voditeljice Bernarde Žarn, je zbrane nagovoril direktor TVS, Jože Možina, nato pa je sledil težko pričakovani skupni ogled prvega dela nadaljevanke.

Strasti delujejo enako, kot vse podobne žajfnice - tople barve, soft focus, obupne leče (večkrat sva z Juretom opazila NENORMALNO krom. aberacijo), klasični črno-beli nastavki: dobri-slabi, bogati-revni,…, scene so kratke, zapolnjene izključno z bolj oz. manj inteligentnimi dialogi.

Teksti so resnično slabi, vendar je vse skupaj narejeno dokaj gledljivo, če primerjamo z vsem ostalim sra***m, ki ga trenutno lahko vidimo na TV (Brat bratu, Svingerji, Lepo je biti sosed, Kmetija,…).

Seveda pa imajo Strasti še eno prednost, ki naredi vse skupaj 99% bolj zanimivo - Jonasa Žnidaršiča in Katarino Čas. Slednjo smo že v prvem delu videli golo, kar zna biti samo tržna poteza, da bi privabili čim več gledalcev k ogledu naslednjih delov.

Vsekakor zna biti stvar še zanimiva - galerija.

V napaaaaaaad!

V nedeljo se je zgodila že druga redna tekma letošnje sezone Impro lige. Tokrat so se pomerili lanski finalisti Merlene Ottey Project in pa letošnji kvalifikanti Kivi, prasica!.

Tekmo je vodil Goro, ki je potrdil že znano nepisano pravilo: “Slab moderator –> slaba tekma”. Tudi vrhunski improvizatorji, kakršni so MOP, ob slabo izbranih predlogih ne morejo narediti nič dobrega.

Didaskalije so zaradi zmede v MOP dobili Kiviji z 2:1, a so jim prvi že v naslednji disciplni (T.H.O.R.) vrnili udarec s 3:0.

V prvem izzivu so se na seji hišnega sveta spet bolje znašli MOP-ovci, v drugem izzivu pa smo odšli nekaj let nazaj - v čase SFRJ. Tudi tu so se (pričakovano) bolje znašli veterani, ki so v tistih časih živeli in si tako že pred improligaškim izzivom priborili zmago.

Izziv je tokrat prinesel Dr. House, ki je poskrbel za trume smeha med publiko. V zadnjem izzivu so si Kiviji rešili čast, saj so ga dobili z maksimalnim izkupičkom, vendar zmaga je vseeno odšla v roke MOP s sexy končnim rezultatom 9:6.

Galerija.

Plata uradno izzide čez 3 dni, se pravi 17-ega novembra, včeraj pa je Mate prinesel tudi prve primerke in moram reči, da mi je plata vizulano zelo všeč - uporabljena je mehka tipografija, vse je nekako v 2 v 1 stilu, vse pa je tudi brezbarvno (beri: črnobelo), kar zelo paše k celotnemu konceptu albuma.

Nekaj utrinkov in unboxing si lahko pogledate v galeriji, filmček pa je spodaj:

Se vidimo v četrtek, 27.11.2008, v SubSubu?

Tin na telefonu

Včeraj se je v klubu Gromka na Metelkovi odvijal Slovenglish stand-up, ki ga je organiziral Tin Vodopivec oz. Oddelek Ha!.

Ideja je bila, da bi stendaperji svoj nastop opravili v angleščini, ker je okoli Metelkove stalno ogromno tujcev zaradi hostla Celica.

Ker pa je v zadnjem času v Sloveniji nenormalen porast zanimanja za stand-up, so karte razgrabili večinoma Slovenci, tako da je bilo kar malo smešno - Slovenci so nastopali za Slovence v angleščini.

Seveda pa je tu zadaj najbrž še en razlog - Perica je celotno predstavo snemal in ni dvakrat za reči, da se ne bo uporabila kot promocija slovenskega stand-upa po YouTubu.

Nastop je začel Gašper Habjanič, ki sem ga gledal prvič. Fantič se je nekajkrat kar malce zbegal in pozabljal, kaj je hotel reči, pa še tisto kar je povedal večinoma ni preveč vžgalo. Vendar, fant je še mlad, zato sem prepričan, da ga bom še kdaj srečal.

Sledil je Klemen Bučan, ki me zadnje čase stalno preseneča. Tudi včeraj ni bila izjema, saj je prikazal odličen nastop in držal publiko v krohotu od samega začetka pa čisto do konca.

Za njim je nastopil Vid Valič, ki je pravtako prikazal izjemno predstavo, posebno še za tiste, ki njegovih stendapov še niso videli.

Najtežja vloga večera - vloga povezovalca - je bila spet v Tinovih rokah, ki je z lastnim nastopom event tudi zaključil. Vsi smo sicer pričakovali še Šarića, ki pa je žal zbolel in tako ni utegnil priti.

Še galerija.

Valič izbira Improligaški izziv

Ker sem zadnje dneve nenormalno zaposlen, prihaja tale objava z enodnevno zamudo. V nedeljo sta se v prvi redni tekmi letošnje Impro lige pomerili ekipi Kositi in pa Kuli-Muli.

Že zanimiva intra obeh ekip sta kazala, da bo ta tekma nekaj posebnega - Kuliji so naredili Ewjavec priredbo na zelo znan Daft Punk YouTube filmček - na dele telesa so si napisali dele besed in nam jih potem ritmično kazali ob glasbeni spremljavi predelanega komada, kar si lahko ogledate, Kositi pa so kosili s svojo divjo karto (wild card).

Najprej so v Šizorandiju Kositi pokosili Mulije, nato pa so v Gnanu Kuliji pomulili Kosite in spet smo bili na začetku.

Na vrsto sta prišla oba izziva ekip - v prvem so podeljevali nagrade za najboljši oglas, v drugem pa smo gledali prizore v stilu neke tri(ali več)logije.

Novost v letošnji ligi je preimenovanje delegatskega izziva v improligaški izziv, saj so tokrat vse izzive napisale kar ekipe same.

Izziv s problemi v podjetju so bolje rešili Kuliji, kar jim je prineslo končno zmago z 9:6.

Galerija.

Maja in Tanja pred DJ Sharkom

Kot sem napisal, je včeraj v InBoxu potekal še drugi del praznovanja 15 letnice lastnega ustvarjanja DJ Umeka.

Druga noč naj bi bila v duhu komadov, ki so nastali po letu 2000, zaradi česar sem pričakoval glasbo, katero Umek fura zadnja leta. Malce bolj komercialen techno, namenjen malce širšim množicam.

Dobil pa sem skoraj isto kot prejšnji dan - o novejših komadih ni bilo ne duha ne sluha, spet so se slišali zvoki Gatexa, Lanicorja, ipd. To seveda ne pomeni, da ni bilo dobro, bilo je odlično, še boljše kot prejšnji dan, a vendar ne tisto, kar sem pričakoval.

Na drugem flooru so se zvrstili praktično vsi člani Sharkastique ekipe (Sylvain, Shark, Jaka,…), ki so nas pozibavali v house ritmih in poskrbeli tudi za tiste, ki ne uživajo toliko v technu.

Obisk je bil še večji kot dan poprej, vendar ljudi ni bilo preveč, tako da se je še vedno dalo normalno premikati in poplesavati.

Še galerija.

No comment

Včeraj se je v diskoteki InBox zgodil prvi party v počastitev 15 letnice glasbenega udejstvovanja DJ Umeka. Dvodnevni event izvirno poimenovan 15 years of DJ Umek je včeraj postregel z The Original Techno Cutz zvoki, oz. bolj človeško - z glasbo, ki se je vrtela do leta 2000.

Prvič, odkar so odprli InBox, so nam tokrat odprli tudi drugi floor, ki je, enostavno povedano, lep. Zelo minimalističen, a vendar udaren. Na tleh so sicer še vidni ostanki nekdanjega kozolca (ploščice), vse ostalo pa je povsem novo.

Umek je svoj nastop začel okoli prve ure zjutraj in zabave željno plesišče peljal vse do jutranjih ur. Glavno plesišče je bilo precej polno in precej preveč glasno.

Že na Silvanu sem preklinjal vse po vrsti, ker sem v avtu pozabil čepke, včeraj pa se je cela zgodba ponovila. V InBoxu je namreč RES GLASNO. Če ima kdo kak žepni dB meter, bi ga lepo prosil, da mi zmeri glasnost, ker dvomim, da imam samo jaz tako občutljiv sluh.

Danes bo na sporedu še ena runda, ki pa bo tja definitivno privabila še večjo množico, saj je večini bližje Umekov novejši zvok (Posing as me, Carbon occasions,…) in ne to, kar smo poslušali včeraj (Gatex, Lanicor,…).

Še galerija.

Dropbox lahko uporabljate za vse

Kakšne dva meseca nazaj sem dobil povabilo za Dropbox. Najprej si nisem preveč obetal, mislil pa sem si - joj še ena stan ala Shrani.si, RapidShare, MegaUpload,…

Po enostavni registraciji pa me čaka presenečenje - če želim zadevo uporabljati si moram na računalnik namestiti aplikacijo. Prva misel spet: “Joj, pa ne, da rabim še eno nesnago”, vendar sem zaupal lepo oblikovani strani, pa še takoj ponujena Mac verzija mi je vlila dodatnega zaupanja v vso zadevo.

Po izjemno hitri inštalaciji, se mi je v  meniju pojavila še ena ikonca, to je pa tudi vse, kar se je zgodilo. Ker sem bil malček zbegan, sem si ogledal odlično narejen tour o Dropboxu, katerega glavni napisi so “Works like you do“, “It’s everywhere you are“, “Easy sharing” in “It just works“.

Aplikacija si ob inštalaciji rezervira 2GB prostora, ki ga (kot beta uporabniki) dobimo brezplačno, za 99$ na leto pa si lahko privoščimo kar 50GB prostora. Vse, kar vržete v to mapo, se avtomatsko sinhronizira na internet in nato na vse računalnike, ki jih imate s svojim Dropboxom sinhronizirane.

S kolegi si lahko ustvarite t.i. Shared mape in karkoli vržete tja, se avtomatsko hkrati sinhronizira tudi k njim. Če vam kakšen kolega po pomoti izbriše datoteko, greste samo v Web interface in izginulo datoteko restavrirate. Stvar sledi tudi verzijam datotek, kar odpira povsem nove svetove v internetni kooperaciji.

Aplikacija JE vse kar obljublja. Deluje neverjetno hitro in zanesljivo, stalno teče nekje v ozadju in dela vse namesto vas,…, po dveh mesecih uporabe lahko rečem samo: “To je to!” in razmišljam, kako da do sedaj ni še nikomur uspelo narediti kaj podobnega.

Imam še 14 10 povabil, tako da če vas zadeva zanima, me kontaktirajte.

Pižama se veseli svojega preživetja

Jubilejna 15. sezona Impro lige je odprta. Devet kapetanov letošnjih ekip so v temačni predstavi Dan po dnevu mrtvih zaprli v zakleto hišo, kjer so morali iskati poročne kasete, se soočati s točo, svingerstvom, ekstremno zloveščnostjo in še čim.

Kdor naloge ni opravil dovolj dobro, je umrl - nekatere je pokončal Freddy Krueger, druge modela iz Pulp Fictiona, spet tretje zastrupljeno jabolko. V finale sta prišla Jaka Šubic in Boštjan Gorenc Pižama, moderator Igor Bračič pa jima je zadal zahtevno nalogo, da morata celotno sceno opraviti v rimah. Jaka se je letošnjemu prvaku v freestylu dolgo upiral, nato pa ga je pokončala Uma Thurman.

Pižama je tako k freestylerski tituli dodal še Impro titulo Maestro. Naziva se je razveselil z zmagovalno penino, ki jo je razpršil po prvih parih vrstah gledalcev.

Hkrati z otvoritvijo lige, pa se je (končno!!!) odprla tudi povsem nova spletna stran Impro lige, ki jo najdete na že znanem naslovu http://impro-liga.si/.

Naslednjo nedeljo gre torej zares, na prvi redni tekmi pa se bosta pomerili ekipi Kositi in Kuli-Muli.

Galerija.

Razigrane punce ob zvočni podlagi Guette

David Guetta je končno prišel v Slovenijo, točneje v Ambasado Gavioli. Tam bi moral biti že poleti, vendar se nekaj ni izšlo, zato smo morali počakati do danes.

Zadnjih par tednov je pri nas vladala prava Guettamanija, saj so vsi govorili o tem, ne glede na glasbeni okus. K še večji popularnosti dogodka pa je pripomoglo tudi dejstvo, da je AG v zapiranju in bo to eden zadnjih res norih partyjev.

Posledica tega je bila nenormalna vrsta pred vhodoma - tisti na guest listi smo v vrsti čakali dobro uro, “navadni smrtniki” pa so na vstop čakali tudi več kot dve uri, kar nekaj pa jih je ostalo zunaj, saj so poleg varnostnikov vstop nadzorovali tudi policaji.

Ambasada je bila kaj kmalu povsem napolnjena, ko pa je okoli pol četrte zjutraj za mešalko stopil sam Guetta, pa je na glavnem flooru nastala nepopisna gužva, saj so se na že tako polno plesišče vsuli še tisti iz drugega floora in kadilnice.

Party je bil vsekakor nepozaben, David je s hitro menjavo komadov ustvarjal super atmosfero, ki je ni mogla uničiti niti nepopisna gneča.

Galerija.

...

V InBoxu smo včeraj na noč čarovnic ponovno obudili duh Dr. Silvana, ki so ga lani na istem mestu (v takratnem Fun Factory-ju) zakopali v krsto. Silvano se je v zgodovino elektronske glasbe zapisal kot takratni rezident diskotek Valentino, Black Jack, Titanic, Cream, Eldorado in Lipa ter je kot DJ, radijski moderator in glasbeni producent soustvarjal slovensko plesno pravljico 90-ih let.

Že takoj na začetku nas je Dr. Silvano DJ popeljal eno desetletje nazaj z nepozabnim komadom Gigi D’Agostina - L’amour Toujours in takoj je bilo jasno, da bo tokratni party pravi odklop.

Silvanotu so se na mikrofonu občasno pridružili še razni vokalisti znanih slovenskih skupin, za njim pa so vrteli še DJ Andy, DJ Jure in DJ Drago, ki so zabave željne z vrhunsko glasbo popeljali vse do jutranjih ur, ko se je party zaključil.

Zaradi nešteto dogodkov, ki so se dogajali vsepovsod po Sloveniji na dan čarovnic, ki postaja iz leta v leto bolj popularen, je bila udeležba nekoliko manjša, a vseeno so vsi prisotni uživali v vrhunski glasbi, ki je žal postala že nekoliko pozabljena.

Galerija.

Ob izredni popularnosti videa, mi je na pamet prišla ideja, da bi imel majico z napisom “Kupil kolo, prodam torbo!“. Ko sem idejo delil s kolegi, so večinoma umirali od smeha, zaradi česar sem se odločil to čim hitreje speljati.

Ne dolgo po tem sem naletel na storitev Spreadshirt, ki omogoča izdelavo majic z lastnimi napisi in lastnimi dizajni in si za probo naročil dve majici, katerih napise (”Please don’t hate me because of my superior intelect & sarcastic attitude” in pa “I’m not a GYNECOLOGIST but I’ll take a look”) sem našel v drugih spletnih trgovinah z majicami, katere pa majic žal ne pošiljajo v Slovenijo.

Storitev me je navdušila v vseh pogledih. Izredno enostavno je narediti karkoli si želiš, nabor artiklov je OGROMEN, nabor barv in različnih vrst potiska prav tako, stran je zelo pregledna in user-friendly, support je izredno hiter, majice sem dobil v 5-ih dneh, kvaliteta izdelkov in printa je vrhunska,…

Nato sem opazil, da na Spreadshirtu lahko odpreš tudi lastno trgovino, kjer lahko prodajaš lastne izdelke. Posledice so jasne –> Miha Rekar trgovinca.

Poleg prej omenjenega slogana sem se spomnil še majico s puščico, na podoben način, kot so “He is gay –>”, “I’m with stupid –>”,…, le da tu piše “Zašvicu se je FUL –>”.

Majico ste lahko opazili na mojem Facebooku in pa na kolegu v zadnji Piramidi, tu pa je nekaj fotk:

Vabljeni v trgovinco!

Jure med moderiranjem

V KUDu sta se včeraj odvili dve odločujoči kvalifikacijski tekmi letošnje Impro lige. Obe tekmi je moderiral Jure Karas (aka. Slon).

Na prvi sta se pomerili ekipi Sem pa tja pa take fore in Pimprovizatorji. Prvi dve disciplini so požigalci vzeli resno in pred zadnjim izzivom vodili 6:0. V zadnjem izzivu pa so se malenkost dekoncentrirali, Pimpki pa so zgrabili priložnost in določili končni rezultat 6:3.

Pavza med tekmama je bila bolj kratka, ker si je Karas vzel malo svobode in moderiranje začinil s svojimi hudomušnimi pripombami, ki bi jih lahko marsikdo vzel za žaljive, ampak mi smo jih razumeli kot skrajno smešne.

Sledila je tekma med Kositi in Kivi, prasica!, kjer je stvar postala vroča že takoj na začetku z introm prasic, ki so se znašle na “girls nightu”. Tekma je bila izredno napeta, saj je bila publika kar dvakrat ne odločena, enkrat pa se je odločila za Kositi. Sodnici pa sta vse tri točke namenili kivijem, kar jim je tudi prineslo zmago s 5:4 in uvrstitev v nadaljne kroge Impro lige.

Poglejte si nekatere utrinke s tekme v galeriji, ki vas definitivno ne bo pustila hladne. Pa vabljeni naslednjo nedeljo na posebno ekshibicijo Dan po dnevu mrtvih.

Šarić pogleduje navzgor

V KUDu France Prešeren smo včeraj otvorili novo sezono StendApa. Zaradi velikega zanimanja, so namesto ene organizirali kar dve predstavi - prva ob 20-ih in druga ob 22-ih.

Začel je Vid Valič, ki je, kot se za glavnega organizatorja spodobi, povezoval predstavo in nastopal tudi največ časa od vseh treh. Praktično cel nastop je sestavil iz povsem novih skečev, ponovil se je le pri legendarnem skeču mrtvi starši vs. posušen kaktus.

Naslednji je bil Boštjan Napotnik Napo z alter egom MC Ulica, ki nam je razložil osnove street rapa in kako moramo zavračati izdajalce (tiste raperje, ki izdajajo albume). Malenkost kasneje se je Ulica preoblekel nazaj v Napota, ki je prav tako raztural s povsem novimi forami (MarJeTa Tič Vesel ipd.).

Sledil je gost iz Hrvaške, ki sem ga na tem blogu že večkrat pohvalil - Ivan Šarić. Tudi on je pripravil povsem nove skeče, ki so v publiki povzročali smejalne bolečine v trebuhu in njega bližnji okolici.

Še krajša galerija za vse, ki vas tam ni bilo.

Simpatični Sanja in Ula v razigranem pogovoru

V prenovljeni Festivalni dvorani se je včeraj odvijala prireditev Femme Fatale v organizaciji Delo-Revije oz. bolj natančno revije Eva.

Povabljence smo najprej pričakali na rdeči preprogi, kjer so kasneje stopale letošnje kandidatke za fatalko leta: Ula Furlan, Ota Roš, Nuška Drašček, Sabina Remar, Bernarda Žarn, Iris Mulej, Bojana Nenadović Otrin, Erika Žnidaršič in Nuša Derenda. Med kandidatkami je bila še Mojca Rode, ki pa se prireditve zaradi športnih aktivnosti v Italiji ni mogla udeležiti.

Fatalke so pripeljali v novem Chevrolet Aveu, ki ga je zmagovalka dobila v uporabo za eno leto. Že to, da se na taki “gala” prireditvi za sponzorski avto znajde nek korejski šit je precej čudno, da pa ga zmagovalka ne dobi v trajno last, ampak samo za eno leto, je pa naravnost idiotsko.

Ko sem odšel v Festivalno, sem bil kar malo presenečen - nobenih miz, nobenih stolov, na odru pa radijska “kabina”. Vsi so bili primorani stati, vključno s fatalkami. Seveda se je 99% žensk obulo prireditvi primerno (visoke pete), zaradi česar je bilo res žalostno gledati, kako so se noge dobri dve uri mučile v tistih čeveljčkih.

Festivalna dvorana je res lepa, sploh so mi všeč luči na steni, ki spominjajo na Philips LivingColors - v momentu lahko zamenjajo barvo in intenzivnost barve, ter s tem spremenijo “look & feel” celotnega prostora.

Fotografov nas je bilo 4532456236-krat preveč, kar se je izkazalo za posebej zanimivo pri skupinskih slikah, ko je kar naenkrat kakšen n00b skočil pred nas, ki se zavedamo, da vsi rabimo tisto fotko, zato se tako tudi obnašamo.

Nagrado je lanski fatalki Nini Ivanič odvzela Bernarda Žarn in ob tem prejela še precej veliko umetniško sliko, ki je prav gotovo nastajala kar nekaj časa, kar dokazuje, da so rezultati takšnih prireditev znani že veliko vnaprej.

Galerija.

Magnifico

Bruc 06 je bil prvi večji koncertni festival, katerega sem se udeležil s svojim fotoaparatom. Leto kasneje na prireditvi Bruc 07, sem bil malenkost razočaran z organizacijo Temme-X, letos pa so me še bolj razočarali. Res nerad pljuvam po občasnem delodajalcu, vendar tokrat žal ne gre drugače.

Če začnemo na začetku - okrasitve je vsako leto manj, prav tako je vsako leto manj luči. Na obeh odrih smo se fotografi soočali s pomanjkanjem svetlobe, sploh na drugem odru je bila tema. Ko sem se odpravil do lučkarja in mu kar se da lepo rekel, naj da prosim malo več front lighta, ker imamo fotografi temo, me je pametnjakovič lepo pogledal in mi izrekel (citiram) “Sej maš fleš!”. Takšni lučkarji pač ne bi smeli delati na podobnih prireditvah.

Naslednja stvar je zvok - na tretjem (elektronskem K4) odru je bil (zaradi neprimerne dvorane) že vsa tri leta porazen zvok, ampak vsaj direktno pred odrom je bilo prejšnja leta v redu, letos pa je bil tudi tam krš. Da ne omenjam glavnih dveh odrov, kjer bi zvok lahko primerjali z vlečenjem krede (ali nohtov, kar vam je hujše) po tabli.

No, pa bodi dovolj o tem; na prvem odru so nastopali Rockheads, ESF, Omar, Pushluschtae, Trkaj, Magnifico in Šank Rock, na drugem noom8, The Tide, Gušti in Polona, Niet, Elvis Jackson in Kingston, na elektro odru pa so vrteli Rydel, Blasch, EB King, Schrauff, Bizzy ter britanski Kenny Hawkes.

Vzdušje je bilo odlično, srečal sem (kot ponavadi na podobnih festivalih) kup ljudi, s katerimi se že dolgo nismo videli, vendar je kljub temu splošen vtis zaradi zgoraj naštetih dejstev slab.

Še galerija.

Juš kot fotr bosanc

Včeraj se je sklopu festivala Goli oder prilagodila tudi Impro liga, zato nismo gledali naslednjega kroga kvalifikacij, ampak improvizacijsko predstavo priljubljene nadaljevanke Skrivnostni otok oz. originalno Lost, izvirno poimenovano Otok.

Predstava je bila razdeljena na pet delov, v prvih štirih smo gledali flashbacke - v vsakem delu od enega igralca, v zadnjem delu pa smo gledali flashforwarde vseh skupaj, pred vsem tem pa smo lahko videli še povzetek “prejšnje sezone”.

Takšna zasnova in “zanimivi” predlogi gledalcev so naredili celoten spektakel totalno zakompliciran in se tako maximalno približali originalni seriji, kjer nihče več točno ne ve, zakaj se gre.

Nastopali so izvrstni igralci Jan Hrušovar, Igor Bračič, Jaka Šubic, Luka Korenčič in Juš Milčinski, kar je tudi glavni razlog, da je predstava uspela tako kot je.

Naslednjo nedeljo pa bodo spet na sporedu kvalifikacije, ki bodo dokončno odločile katera od ekip se bo pomerila v eliti izbranih v veliki Impro ligi. Vabljeni!

Še tokratna galerija.

Otroci so lahko tudi kaj narisali

Včeraj se je v sklopu Šoufesta ob kavarni Tromostovje zgodilo nekaj za najmlajše, ki bodo nekoč (najbrž) postali študentje.

Malčke je najprej s kitarsko spremljavo zabaval Boris Kononenko, ki jim je stalno dajal neke pripomočke, s katerimi so popestrili samo predstavo.

Boris je imel dobri dve uri programa, potem pa so na oder prišli T Angels, bolj znani kot Turbo Angels. Na njih sem od nekdaj gledal le kot na kopijo Atomik Harmonik, pa če tudi so z nekaterimi komadi že dokazali, da jih presegajo, so mi bili vedno le kopija. Saj veste, ni važno kako dober touchscreen telefon naredi Nokia, SE, HTC,… vedno bo vse le kopija iPhona.

Včeraj pa so mi pokazali, kako zelo sem se motil - Maša, Marjetka, Raay in Dejan so mi vsi po vrsti dokazali, da imajo močno glasbeno podlago in da se izvrstno ujamejo v večglasnem petju. Po (moji osebni) kvalitetni lestvici so preskočili praktično vse slo skupine.

Zdaj samo upam, da bodo kot T Angels tudi naredili kakšen speven zajeban pop komad, kjer bodo to svoje znanje pokazali tudi ostalim.

Še galerija.

Zmagovalko so prinesli na rokah

Včeraj se je v InBox-u (na isti lokaciji je prej stal Fun Factory) zgodil prvi žur. InBox sicer še ni dokončan, precej stvari je še za postoriti, vendar bivšim ter bodočim maturantom se je mudilo žurati, zato se je žur zgodil že včeraj.

Zaradi Sanjine predstavitve novega vieospota v Kongu, sem malce zamudil staff briefing in prišel par minut pred odprtjem vrat v diskoteko (21:45). Tam pa me je čakal šok - nenormalna vrsta pred vhodom - z nenormalna res mislim nenormalna, gužva je bila nepopisna, ljudje pa so kar rinili. Vsi smo se potihem spominjali incidenta izpred Lipe in si močno želeli, da se kaj takega včeraj ne bi zgodilo. Seveda je bilo za varnost odlično poskrbljeno z več kot 5 t.i. tampon conami, ki so preprečile kakršnekoli incidente, a vseeno je bilo tam preveč ljudi.

Tudi ko se je InBox dodobra napolnil (noter je bilo kot v konzervi sardelic), je zunaj še vedno ostala množica zabave željnih mladih, ki žal niso mogli priti noter.

Žur je bil (pričakovano) ponovno fenomenalen - Mondial pač vedno poskrbi za to z energičnimi animatorji, super DJ-ji, nagradnimi igrami,…

Fotografije lahgko vidite v moji galeriji, ali pa na Facebooku, kjer (se) lahko tudi tagate.

Proba stekleničine uglašenosti

Včeraj sta v KUDu FP v sklopu Šoufesta svoj kabaretni nastop uprizorila Slon in Sadež oz. Jure Karas in Igor Bračič.

Fanta vedno znova presenečata, saj na odru izvajata take fore, da se noben drug glasbenik/komik ne more približati niti na 100km.

Tokrat sta npr. bila za vsak komad oblečena v skladu z naslovom in tekstom le-tega, zaradi stalnega preoblačenja pa je pred vsako pesmijo sledila napoved.

No seveda se nista samo preoblačila in pela, med nastopom je bilo še cel kup situacijskih for, ki so bile prirejene za lika v katerih sta bila takrat na odru.

Predstava je bila seveda brezplačna (hvala, ŠOU), vendar je bilo potrebno zaradi majhnosti KUDa vseeno prej dobiti karte. Slednje so pošle v pičle pol ure, kar je samo dokaz, kako zelo si želimo podobnih predstav (sploh, če so zastonj).

Skratka, bila je to definitivno ena boljših predstav zadnje čase. Še galerija.