Miha Rekar Foto Blog

http://MR-Foto.net/

Vsak, ki je trenutno aktivno vpleten v katerikoli šolski sistem, pa naj bo to osnovnošolski, srednješolski, visokošolski ali kakršenkolišolksi je sigurno že velikokrat slišal o tem, da naš šolski sitem ni dober in, da rabi izboljšave in, da je v tujini bolje in to in ono… Tudi na blogih lahko beremo o slabi in neresni študentski populaciji.

Vendar pa problem ni samo lokalnega značaja, ampak je globalen. Po vseh šolskih inštitucijah na svetu prihaja do podobnih problemov. Vzrok vsemu temu pa je digitalna revolucija oz. bolj natančno internet. S pomočjo interneta lahko vsak zve točno tisto, kar ga zanima, stvari, ki so bile prej dostopne le izbrani množici, so sedaj masovno dostopne. Šolski sistemi se žal niso odzvali in so tako ostali v 20., da ne rečem 19. stoletju. Učijo po starih knjigah, stvari, ki se ne uporabljajo več in celo stvari, ki se v praksi nikoli niso uporabljale.

Ko sem naletel na tale video sem ga enostavno moral objaviti. Pove točno to, kar sam mislim o študiju in to na zelo nazoren in učinkovit način. Treba je nekaj storiti, treba je šolstvo približati človeku in njegovim potrebam…

Kakšno pa je TVOJE stališče?

V okviru svoje nove klubske turneje so Laibach prišli tudi kam drugam kot v istoimensko mesto - Ljubljano. Cvetličarna je bila spet napolnjena do zadnjega kotička, ni vsak dan koncert tujini najbolj znane slovenske glasbene skupine.

Sam sicer nisem kakšen velik ljubitelj njihove glasbe, vendar jih spoštujem že zaradi tega, ker so v tujini dejansko nekaj naredili iz sebe. Škoda, ker so Sloveniji tako slabo poznani, vendar mislim, da ob takšnem uspehu, ki ga uživajo, to niti ni več njihov namen.

Koncert se je začel z zanimivim introm, nato pa so Laibachi začeli preigravati ploščo Volk. Zaigrali so večino prirejenih himen, vendar pravi koncert se je začel šele v drugi polovici, ko so začeli igrati starejše hite. Takrat je v Cvetličarni res zavrelo.

Kar se tiče koncerta s tehničnega vidika, bi lahko rekel samo: “Zvok in slika, kot se šika”. Mislim, da tako kvalitetnega zvoka in tako lepe osvetlitve v Cvetličarni ni bilo, mogoče edinole na Eagles of Death Metal. Tudi lučkar je tokrat dejansko vedel zakaj so knofi na tisti ogromni plošči, za razliko od običajne Cvetličarske random osvetlitve.

Slabo je bilo poskrbljeno edino pred odrom; tam je sicer bila ograja, vendar se za njo ni mogel spraviti noben fotograf. Mogoče bi uspelo kakšnemu hrčku ali čivavi, vendar pa za karkoli večjega ni bilo prostora. Fotografov in kamermanov je tako ali tako mrgolelo, še najbolj zanimiv je bil pogled proti balkonu na začetku koncerta, kjer so se rdeče luči (na kamerah) prižigale kot na kakšni dirki Formule 1.

Za konec pa samo še link do galerije.