Miha Rekar Foto Blog

http://MR-Foto.net/

Včeraj sem bil po doooolgem času spet na hrvaškem ozemlju. Cel dan sem se odločal, ali naj grem na Overflowe na Trnfest ali v klub Monvi na Stars Gathering. Na koncu sem odločitev prepustil vremenu in se pridružil Žigu na poti v Rovinj.

V Monviju še nisem bil, ampak sem nad klubom zelo navdušen. Vse skupaj je zasnovano kot malo mesto; ko prideš noter se znajdeš v nekakšni ulici z lokali/bari/picerijami na levi in desni strani. Na koncu ulice je vhod v klub, ki ima dva plesišča. Prvi je zelo velik open-air amfiteater, drugi pa pokrit, ter prav tako precej velik. Celoten kompleks bi z lahkoto sprejel čez 5.000 ljudi, če ne celo več, vendar pa je bila včerajšnja številka precej manjša in zato na drugem plesišču ni bilo praktično nikogar.

Na Stars Gatheringu smo imeli med drugim priložnost slišati tudi Slovenske DJ-je. Na glavnem plesišču sta vladala Umek in Valentino Kanzyani, na drugem pa Shark, Sylvain in pa Jaka. Glavni oder je bil fantastičen: prostoren, odlično osvetljen, plazme, projektor, laserji, fog machini, ventilatorji, skratka odlično. Žalostno je edino to, da kakšni lučkarji na elektronskih prireditvah očitno ne vedo, kako se stvari streže. Višek ustvarjalnosti je bil vklop in izklop laserja, ostalo je vse delalo na avtomatiki, oder pa je bil non-stop do konca osvetljen.

Galerija je bolj hobi narave, ker sem fotoaparat vzel s seboj zgolj priložnostno in ne z namenom, da pofotkam vse in vsakogar na 100 načinov. Prav paše kdaj biti z VIP prepustnico brez obveznosti.

Ravno sem si v celoti ogledal film Zeitgeist. Gre za neodvisen dokumentarec, katerega ogled priporočam vsem bralcem bloga ter vsem vašim prijateljem, vsem njihovim prijateljem,…, skratka vsem. Film traja okoli dve uri, razdeljen pa je na tri dele.

V prvem delu govori o religijah, predvsem se usmeri na krščanstvo, najbrž zato, ker je posvečen osveščanju Američanov, ti pa drugega kot krščanstvo in pa zlobni islam ne poznajo. Film skozi zanimive podatke naniza neverjetne podobnosti med različnimi religijami in dokazuje, da vse religije izvirajo iz egipčanske, le-ta pa najbrž še iz kake starejše. Predstavi, da je večina podatkov v religijah izključno astrološkega porekla. Pripravi nam nekakšen uvod, da “odpremo glavo” za naslednja dva dela.

V drugem delu govori o domnevnem terorističnem napadu 9/11 in prikaže ogromno dokazov, s katerimi ovrže vse, kar smo (skozi medije tudi pri nas) zvedeli od ameriške vlade. Prikaže povezave med vsemi vpletenimi v “teroristične” napade, tako na “dobri” (ameriški), kot “slabi” (”teroristični”) strani. Prikaže, še precej podobnih akcij, ki jih je ameriška vlada naredila v zgodovini.

Najbolj zanimiv in mind blowing (nimam prevoda za to frazo) pa je prav tretji del dokumentarca. Prikaže slabosti globalizacije in man-behind-the-curtain (tudi za to ni dorega prevoda) zaroto. Pravzaprav je zelo kompliciran, a vendar ob gledanju postane tako verjeten, da enostavno spregledaš v kakšnem sranju pravzaprav smo.

Še enkrat, gre za povsem neodvisen dokumentarec, narejen samo z enim razlogom; Širiti obzorja in ne verjeti vsemu kar nam kažejo in govorijo.

Močno, močno priporočam ogled filma, ki ga lahko dobite na več načinov: na domači strani filma, prek Torrent omrežja ali prek ED2K omrežja. Zeitgeist je brezplačen in prosto dostopen, tako da ne počnete nič nelegalnega.

Stvari niso nikjer čisto črno/bele, vendar je za sestavljanje sive slike treba poznati tako belo, kot tudi črno stran.

P.S.: Film s slovenskimi podnapisi je na voljo tudi tukaj ali tukaj.

No comment

Update: Za (ne)poznavalce kompilacija.

Včeraj sem bil spet v Ambasadi Gavioli. Tako kot na Prydzu, sem tudi tokrat odšel dol v upanju, da bom poslušal dobro glasbo, kot jo duo Deep Dish ima. Vendar, z mojo srečo, je bil v ambasadi samo slabši del dua, t.j. DJ Dubfire. Pričakoval sem vsaj kakšen komad, ki bi ga poznal, npr. Flashdance ali Say Hello, pa ni bilo, na žalost, nič iz tega.

Ambasada ni bila polna, daleč od tega, pa vendar je ljudstvo vidno uživalo ob glasbi, kar je bilo zame nekoliko presenetljivo, saj pod imenom Deep Dish nisem pričakoval take zvrsti glasbe. Očitno se še premalo spoznam na to sceno.

Na drugem flooru je vrtel priznan slovenski DJ Eddy the Fish, ki je v poznejših urah tam ustvaril precej dobro vzdušje, morda celo boljše kot Dubfire na glavnem flooru.

Osvetlitev (če temu lahko sploh tako rečem) je bila porazna, saj naj bi Dubfire-ov manager zahteval stalen stroboskop brez dodatne osvetlitve. No, tako nekako je tudi bilo. Ob takih pogojih kar nekako izgubim motivacijo za fotkanje, ter se raje odpravim za šank in rečem kakšno besedo s kolegi.

Ker sem prišel pozno in ker so bili pogoji kakršni so bili, je uspelo zelo malo slik, vendar sem jih moral zaradi nadrejenih vseeno objaviti čim več, za blog pa nisem delal posebne selekcije. Rezultat? Galerija.

Update: Baje da se je Say Hello zavrtel malo pred sedmo uro zjutraj. Žal sem bil takrat že v bližini doma in tega nisem vedel